Koliko ovir, koliko težav bi nastalo, če bi se ustavljala mati njuni ljubezni; kako hudo je, kako malo sreče obetajo zveze, ki se sklepajo preko materinega srca! To prigovarjanje je bilo odveč, ker je bila Cila že sklenila storiti, kar so želeli Gričarjevi, prepričana, da se jim z največjo uslugo ne more zadosti zahvaliti za srečo, ki se ji je obetala. Z zatrdilom, da naj se zanese nanjo brez skrbi, se je poslovila, ker se je sramovala kazati radost, ki je kipela v njenem srcu.