S tako veselim ponosom še nikoli ni govoril s Cilo ko zvečer po tem razgovoru. Tudi dekletu so se svetile oči, in hvaležna je stisnila roko, ki ji je vedel toliko povedati, kako je stvar zdaj napeljana, da ni razen nekoliko čakanja nobene ovire več; čakata pa lahko oba, ker sta še mlada in se zanašata drug na drugega; materi da je naravnost žal, da je šla Cila od hiše; čim prej se vrne, tem ljubše bo vsem; zato naj se ona kar nič ne boji gospodinje; čim huje se bo zamerila tej, tem bolj se bo prikupala novi. Kako da naj naredi ovadbo?