Bila je seveda zima, prostega časa mnogo, novic malo in ljudje veseli, da so mogli rešetati to čudno zadevo. Kamorkoli je prišel, kogarkoli je srečal, povsod je slišal najprej vprašanje, kako je pravzaprav z Uršino zapuščino, ali je res, kar se govori po vsej vasi in kaj misli ukreniti. »Vi me hočete imeti za norca,« se je branil v Gostičevi krčmi.