je presedel te lepe večere najrajši pri Korbinovih, kjer je gledal in poslušal samo Cilo. Njej je kimal in pritrjeval, naj je spregovorila, kar je hotela, in taka blaženost mu je sijala z obraza, da je Cila zardevala od zadrege, ker je videla, kako se drugi muzajo in dregajo. Zato je bila tudi huda, če ji je snel, kadar je predla, motvoz s kolesa ali zmaknil kobilico iz perutnice na vretenu.