Cili je zastajalo srce; tak mraz je dihal iz gostih besed hvaležne matere, in ko je omenila Gričarka, da bo kupila na prvem semnju rešiteljici svojega sina svilnato ruto, so oblile Cilo gorke solze neizpolnjenih in prevarjenih nad. »Od veselja se joka,« je dejala Gričarka ganjena in se poslovila »Naj ji le Korbinka kaj namigne,« si je dejala. »Jaz ji bom razjasnila to reč, da bosta debelo gledali Cila in Korbinka.«