Razveselilo pa tudi očeta ni to pripovedovanje; samo oponesel je, zakaj je tako neumno predrzen, da spravlja v nevarnost sebe in druge. Mati je spravila sina v posteljo, da se spočije noga, in menila, da bo zahvalila Cilo, kakor hitro jo sreča, in tudi obdarila, kakor se spodobi. Zadeva je imela namreč svojo pusto primes.