Onemogla togota je krčila srce, ko ji je stalo naprej in naprej pred očmi, kako nedolžno se je delala Cila. »Saj vam nihče nič noče,« je rekla, dasi je videla, kako nesramno jo žalijo. Teta je zastrla okence, poskusila, če so vrata zaklenjena, vzdignila v kotu podnico in potegnila iz luknje v tleh skrbno zavit sveženj.