Zdelo se ji je, kakor da bi se bila nalašč, zaradi njene sreče, pripetila nesreča. Zapreke, ki so se videle prej nepremagljive, so ginile v njeni domišljiji, in nič čudno bi se ji ne bilo zdelo, če bi ji prišla z razprostrtimi rokami naproti oba in jo sama prosila, naj jima postane ljuba hči, ko jima je rešila sina. Nasmehnila se je sama svojim mislim in plaha pogledala okrog, če je ni kdo videl.