»Hitro vrv okrog breze, trikrat, štirikrat, da bo držala!« je hitela Cila in se spustila z drugim koncem proti robu. Oprijela se je vrvi in se sklonila leže čez rob in zagledala pod seboj, ki se je bil ujel z nogo za v skalovju in se z rokami držal brinovega grmička, ki je rastel iz razpoke. »Popuščaj z vrvjo, Micika!« je dejala Cila, ko je videla, da še ne doseže konca.