Pred njimi je lezla proti gozdu. Cili je bilo srečanje neprijetno, ker se je bala prepira, če bi se kdo po nesreči zasmejal ali spregovoril kakšno besedo, ki bi jo obrnila huda teta nase. pa je bila že slišala njen glas in njen smeh in se veselila v srcu. Nobenega človeka beseda ji ni bila tako prijetna, nobeno oko je ni gledalo tako brez zvijače in hinavščine kakor Cilino.