Zaprla je skrbno svoje stanovanje, izvlekla izpod podnice v ruto zavito denarnico, začela preštevati denar in godla, da ne dobo brat nič, ona v Žvarovljah nič; pred njeno smrtjo nihče nič, potlej pa vse Cila, vse Cila. Ko je šel drugega dne mimo Gostičeve hiše, ga je poklical in vprašal, zakaj ga snoči ni bilo v vas. »Sem bil pri Korbinu,« je dejal, »ker se ne maram prepirati z neumnimi dedci.«