Tvoj oče pa ne dobi nič, nič, dasi me nadleguje naprej in naprej.« Teta je lezla spet v svojo sobico in kimala zadovoljno sama sebi. Zaprla je skrbno svoje stanovanje, izvlekla izpod podnice v ruto zavito denarnico, začela preštevati denar in godla, da ne dobo brat nič, ona v Žvarovljah nič; pred njeno smrtjo nihče nič, potlej pa vse Cila, vse Cila.