Korbinka ga je odlikovala, kakor da bi še vedno živelo staro prijateljstvo; poklicala je tudi parkrat Cilo, da ji kaj naroči, in zadovoljna opazovala, kako zvesto spremljajo dekle fantove oči. Ej, kako je privoščila Gričarjevim sitnosti, kako rada bi bila spravila skupaj in Cilo, da ne bi vedno slišala samo ona, kako revno nevesto si je izbral njen sin! Ko pa je žagala Cila vodo na dvorišču, je prilezla tiho teta, jo potegnila za krilo, se ji namuzala in mežiknila.