je omenil, da bi se dobila tudi podpora od države in dežele, kar se je zdelo vsem pametno in naravno. Marsikoga so obšle tihe misli, če bi ne kazalo, da bi si kupil še enega konja in še kočijo. »Koliko računate vi, gospod Korbin,« je vprašal, »da bi privozaril en človek na dan, eno k drugemu?«