Pri je dobil navadno, ki se je tudi tam otresal svojih skrbi in spravljal med ljudi modrost, kolikor se mu je je bilo nabralo med tednom. Mož je mnogo vedel in malo naredil, mnogo pravil in malo napravil; zato so se mu smejali gostje, če je govoril še tako modro.
Neke nedelje zvečer je spet dokazoval, kako nespametni so naši ljudje, trem možakom, ki so široko sloneli na komolcih za mizo in puhali drug drugemu tobakov dim pod nos.