Skoz odprta okna so iztrepali prah in smeti; na dvorišču so iztrkavali preproge; sobe, hodnike, stopnice so snažili, pohišje je stalo razvlečeno po vseh prostorih. V gostilnici so sedeli domači ljudje, za eno mizo posestniki, ki so se pomenkovali o tujcih in dognali nazadnje, da prineso sicer denar, da so pa z njimi tudi sitnosti, in premišljevali, koliko bi kazalo priznati oblastvu prejete najemščine, da ne bi bilo preveč škode. Drugo omizje so bili vozniki, ki jim ni več dišalo kmetsko delo, ko so se bili privadili lažjemu in boljšemu kruhu s pijačo vred.