Micika si ni upala pogledati, ker je čutila, kako neljub mora njemu biti razgovor, ki je bil njej tako mučen. Gospod Strada pa je potegnil, ko je jemal slovo, iz žepa darilce za, v ličnem toku cevko za smotke iz jantarja. »Miciki za spomin pa nekaj okroglega,« je dejal in pokazal med palcem in kazavcem zlat prstan z lepim.