Micika je nosila na mizo in stregla. Zdela se je resna, skoraj otožna, in rad bi bil bral iz njenih oči skrivne misli; toda umikala jih je in kar tehtala besede, ki so bile njemu namenjene. je bilo težko pri srcu, in da se je prenaglil s svojo zaroko, mu je bilo tem bolj žal, ker je videl in slišal, kako se prikupuje tujec Strada tovarišici njegovih mladih let.