Gospod Strada pa je pripovedoval, kako mora on samo njega zahvaliti, da je pregovoril, ki ni hotel zadnje čase nič slišati o tem posojilu; on pa mu je dokazal, da sme na posestvo v Šmihelu še vedno posoditi brez nevarnosti nekaj tisočakov.
se je na glas jezil na, ki se posvetujejo s tujcem o domačih zadevah, na tihem pa se je veselil, da dobo posojilo. Saj se je bal, da se je preveč zameril, in vedel, da bo zamera še hujša, ko se zve zaroka z Zefo; tako pa je bila stvar uravnana, dasi neprijetno in žaljivo.