je bilo na jeziku, da bi jo vprašal, zakaj ga viče, ko sta vendar zaročena; toda premislil se je, in ko je bila Zefa odšla, se mu je zdelo, da je ravnal prav. Nekaj, sam ni vedel kaj, mu ni ugajalo na tej ženski. Kadar jo je gledal, je gorel zanjo; spominjal pa se je ni s posebno radostjo.