»Ali ne bo prezgodaj?« je dejala Zefa tiho in zardela pobesila oči. pa je dejal, da čim prej, tem bolje; samo zadnji gostje naj še odidejo, da bo mir v hiši; in Zefa se je dala pregovoriti. »Ampak dotlej bodiva tiho, Zefa,« je dejal, »in stvar naj ostane med nama.«