Tako sta ležala drug zraven drugega. Gospod Strada je spal trdno in mirno, pa se je prekladal in stokal in zdihoval, ker se mu je sanjalo, da se ruje z, ki se ga oklepa z rokami in nogami, mu kaže bele zobe in ga prebada z majhnimi očmi in od jeze in zlobe; oba se valita po bregu v prepad in letita brez konca in kraja v velikem v globoko grapo. Mrzel pot je oblil po obrazu, in srce mu je koprnelo v grozni tesnobi, kdaj se mu razbije glava ob ostri pečini.