Ta strmi breg, ta polzka trava in temna naključja so silila v glavo, ko je bil omenil gospod Strada gozd na Hribu. Prilika se mu je predstavljala tako živo, kakor da bi stal sam na strmini. Zdaj zdaj mu je spodletela noga, in drčal je navzdol in se lovil za grmovje in zasajal peto v trdo travo; a nobena stopinja ni držala; nevzdržno, vedno hitreje je letel v prepad.