Micika je gledala proti Bistrici po ravnini, odkoder se vije in vzpenja med temnimi gozdi, zelenimi travniki, raznobojnim poljem cesta. Še nikoli se ji ni videl domač kraj tako lep; s takšnimi očmi ga tudi še nikoli ni gledala. »Zadnji dež,« je dejal, »je premalo namočil.