Toda ta ne pojde sam; odvedel mu bo ono, brez katere ni mogel več živeti, kakor se mu je zdelo. Gospod Strada pa je govoril mirno naprej, da naj vendar računa gospod Korbin, če sploh še pokrivajo dohodki hotela obresti dolgov.
»Gospod Strada«, je dejal s pridušenim glasom, ki je bil ujel zadnje besede, »kaj pa vam mar moji dolgovi?«