In je mislil, da bo Škorec na njegove besede razbil svojo ploščo. se je zdela Škorčeva namera nekako zvita poteza proti samolastnemu Lomastovemu postopanju; bal se je, da bo pri hudem naletel, zato je potegnil prijatelja s seboj in mu začel dopovedovati, da je Škorčeva misel imenitna; zakaj spominska plošča se spodobi vendar le rojstni hiši; osramočena in osmešena bosta samo Lomast in Rjavkar; kaj pa to druge briga! »Ampak dve plošči, dve spominski plošči!« se je prijemal za glavo.