Ko je bil pri Rjavkarju svoje delo izvršil in se vračal mimo Škorčeve hiše, ga je povabila na kozarček hruševca, da se jeza poplakne.
»Saj jaz nisem nič hud,« je dejal in stopil v vežo, »jaz delam vsakemu, kdor me plača.« »Kaj pa,, tista plošča, ki je bila pri nas shranjena, ali je tvoja?«