»Če bi bil tudi papež moj stric, škof jaz zaradi tega še nisem. Ej, moški smo na tuj račun; na mizo kličemo, ker drug plačuje.«
Ko je Rjavkar v svojih mislih tako zavračal Škorčevo nadutost kot neutemeljeno in neupravičeno, se je v njegovem srcu oglasilo že tudi tisto grdo čustvo, ki se ga človek najkasneje zave in najteže odkriža, oglasila se je zavist.