je imel že spet svoje pomisleke; zato je sklenil malo jesti in malo piti. Nasprotno pa je menil Škorec, da veže strica dolžnost, da plača predvsem zanj, stričnika, potem šele za druge; on je jedel in pil z najlažjo vestjo. Ko se je žeja in lakota polegla, je prebral ganljiv poziv rodoljubnim srcem, naj se spominjajo pozabljenega in v življenju preziranega pisatelja, naj se vsaj umrlemu oddolže, ker niso živega cenili po zaslugah.