Potolažil je obupano ženo in se takoj z njo napotil v Ponižnovo stanovanje, preverjen, da bo ena sama beseda pomirila razburjenega čudaka. Ko sta stopila v sobo, je sedel Ponižen na postelji in držal, globoko zamišljen, svojega na kolenu. Nič se ni ozrl, ko so se vrata odprla.