Ko se je bila nekoliko pomirila in zbrala begajoče misli, je začela med ihtenjem pripovedovati, kakšen je prišel njen mož domov, kakšna je bila noč. Načelnik je strme poslušal žalostno zgodbo; vmes pa mu je padlo v glavo, kaj bi bilo utegnilo povzročiti to čudno vedenje; a da bi bil njegov vestni, trezni Ponižen tako otročje nespameten, da bi si tako malenkost tako k srcu gnal, mu je bilo nedoumno. Potolažil je obupano ženo in se takoj z njo napotil v Ponižnovo stanovanje, preverjen, da bo ena sama beseda pomirila razburjenega čudaka.