»Kaj imam!« je dejal s čudnim, neznanim glasom Ponižen in umolknil. Čez nekaj časa se je zasmejal, a tako bedasto, da so otroci prepadli in je soprogo groza obšla; potem pa si je zakril obraz z rokami in začel ihteti. »Ata, ata, nikar ne jokajte!« so zakričali otroci in udarili v glasen jok.