Jaz ne bom,« je dejal Ponižen in sedel na divan ter podprl glavo s komolci. Vse telo mu je drhtelo od razburjenja in oči so mu gledale srepo, čudno, kakor v drug svet. Žena ga je prosila, naj sede k njim za mizo; a zavrnil jo je tako osorno, da si noben otrok ni upal črhniti besedice.