Skozi mesto je hitel po tisti strani ulic, kjer je hodilo najmanj ljudi in kjer je bilo temnejše, in ostro je pazil, da ne bi srečal orožnika ali policaja. S strahom pa ga je navdala zavest, koliko je poleg javnih tudi skrivnih policajev, ki opazujejo in prisluškujejo po vseh oglih, ki se vrivajo v vse družbe in kroge, s katerimi občujejo ljudje nevede kot z iskrenimi prijatelji, ki nastavljajo zanke in mreže po vseh kotih in preže na nedolžne žrtve zaupljive neprevidnosti. Oj, ti ubogi človeški rod, ki jih moraš sam proti sebi zdrževati!