Preiskali bodo potem vse stanovanje, prebrskali vse omare. No, Bogu, našli ne bodo krivega nič kakor ne v nobenem kotičku njegove duše, v nobenem predalu njegovega življenja noter do zadnjega nesrečnega, usodnega trenutka. Tako se trudi ubogi človek in leze kvišku naprej, vedno naprej; usoda pa ga od strani porogljivo gleda in škodoželjno čaka, kdaj pripleza siromak tako visoko, da ga padec ubije, in takrat mu podstavi nogo.