Koristi vsaj ne bo imel nobene, če mene ustrele; ta ali oni, ki mene pozna, mu bo morebiti celo zameril, če se me ne usmili, ne sicer v besedah in javno zameril, zakaj to je prepovedano in nevarno, ampak v svojem srcu. Njemu torej pravzaprav kaže, da me usliši.« Uverjen, da ga bo načelnik uslišal, se je obrnil Ponižen in hitel po isti poti nazaj proti mestu.