Po konferenci je prišlo običajno kosilo, med kosilom običajne zdravice. Potem se je odpeljal gospod okrajni šolski nadzornik; za njim so odšli odličnjaki, ki so bili počastili učiteljstvo in se zdaj zanašali, da prineso poročila v novinah njihova imena; tudi učitelji so se začeli razhajati, in nazadnje je obsedelo v živahnem razgovoru le še par tovarišev. Ti so rešetali lepe nauke, ki so jih bili slišali, vsak s svojega stališča, eden vdan v neizprosno usodo, drugi nevoljen, češ da se od daleč vse drugače vidi in da se ne sme meriti vse po enem kopitu.