Kaj so v kavarni še govorili in ukrenili in kdaj in kako je prišel sam domov, tega se je megleno spominjal, ko se je prebudil drugega dne pozno, truden in polomljen, hud nase, na svoje nove pobratime, na ves svet. Držal se je tako grdo, da se je soproga, ko mu je prinesla zajtrk, samo to drznila vprašati, zakaj ni pustil vrhnje obleke v predsobi. Na take nečimrne besede ni odgovoril nič.