Dogovorila sta se zastran večerje, in proti eni popoldne se je odpravil z dvema izvodoma svoje knjige na pot, da po naključju sreča hudega Hrusta. Komaj je bil zavil proti tisti kavarni, kjer je sedeval popoldne ta kritik, pušil svoje slabe smotke in brskal po listih, kje bi dobil kaj graje vrednega, je zagledal od daleč Hrusta. Jeza bi ga bila zgrabila, da mu ni upadlo srce; tako počasi, tako leno se mu je zibal ta človek naproti.