»Če ga nocoj ne zadene kap, ne verjamem nobenemu zdravniku več,« je dejal adjunkt, ko je bila davkarja že tako prevzela ginjenost, da se je samo še bedasto smejal ali pa s solzami v očeh objemal kontrolorja. Ko so pa drugega jutra davčni uradniki hiteli v pisarne, jih je že srečala žalostna novica, da je davkarja res zadela kap; da sicer še giblje, a da ima zdravnik malo upanja, da bi mu ohranil življenje. Ta novica je bila uradnim uram na kvar.