Gospa sicer ni mnogo pila, vendar je premaknila ravnotežje toliko, da se je kontrolorju zdaj zdelo, da je prikrajšan, tem bolj, ker je davkar drugega dne določil, da se spodobi, da zapitek plačajo samo gospodje, češ da so dame v vseh boljših družbah proste. »To se umeje,« je dejal kontrolor in plačal svoj del.
»Hlapčevska duša!« si je dejal spet; bil je namreč ‒ kakor sploh mladina naših dni ‒ prenagel v svojih sodbah in s svojimi neskušenimi očim ni predrl v temne globine kontrolorjevega duha.