»In mi ga tako ljubimo, da komaj čakamo tega konca?« je dejal trpko. »Ali bi ne bilo lepše, če bi skušali to nesrečo preprečiti, če bi davkarju naravnost povedali, kam peljejo ti fronkarski večeri?« »Ali mislite, da bi si dal kaj dopovedati,« se je smejal adjunkt, »on, tako star, tako trmast, tako nezmotljiv?«