Vsi štirje so se šli drugega jutra poslavljat in prepričevat, če se bo res odpeljal. pa je rahlo in po strani spet oponesel kontrolorju in adjunktu, kako imenitno bi bili s skupno odsotnostjo na nadzornikovem večeru osvetlili tisto vzajemno ljubezen, s katero se toliko in tako po krivici baha davkar; en sam se seveda ne more upreti in žrtvovati, zlasti najmanjši med njimi ne. Kontrolor je zmignil z rameni: »Če vam ni prav, gospod praktikant, ne hodite v družbo!