Davkar se je s solzami v očeh zahvalil za dobrohotno oceno svojega skromnega dela in zatrjeval, da se hočejo vsi vestno držati dragocenih navodil in poučnih sve tov; gospod nadzornik pa naj jim blagovoli ohraniti tudi zanaprej blagohotno naklonjenost. Gospod nadzornik je vsakemu podal roko in izrekel nato, da se snidejo zvečer pri. »Oh,« je zdihnil, ko je šel s kontrolorjem in adjunktom iz pisarne, »enkrat sem prišel za par minut prepozno in dvakrat sem že dobil ukor.« »Nič se ne jezite!« se je smejal adjunkt.