Ta je celo dopoldne pregledoval knjige in račune, in ker nikjer ni našel nobenih pogreškov, je bil prav slabe volje kakor vsak, kdor išče, pa ne najde. Ko pa se mu je naposled posrečilo v ročni blagajni najti par preluknjanih kronic, se mu je zjasnilo čelo in s komaj prikrito radostjo je grajal ta nedostatek. Z njim vred se je veselil tudi kontrolor; zakaj iz srca rad je privoščil nadzorniku veselje, da je le nakopalo zadrego davkarju, ki je spreminjal barvo in se opravičeval, da bo prav lahko oddal te kronice, kakor jih je dobil, da se spravi kak semanji dan tak denar brez težav med kmete.