Davkar je peljal vsega skrušenega v prvo sobo in ga predstavil adjunktu z naročilom, da naj potrpi z njim; mladi ljudje pridejo dandanes iz šol malo sposobni za resno delo; gospod pa kaže vsaj dobro voljo. Opominjal je še, da naj se zvesto ravna po navodilih izkušenega uradnika, če hoče postati kdaj njegov vredni tovariš. se je tiho priklonil in sedel za svoj pult.