»Poglejte, gospod praktikant, moje sive lase,« je začel slovesno davkar, »mojo častljivo glavo!« je uprl oči v zabuhli obraz, v bleščečo se plešo in zagledal nad ušesi šope belih las. »Nad štirideset let že služim,« je nadaljeval davkar, »državo, in še nikdar nisem prišel za minuto prepozno v urad.