»Vidi se vam,« je nadaljeval davkar, »da prihajate iz Ljubljane; tam imate pač dvorane po trideset miz; vsaka miza svojega, vsak svojo četrtinko; in drugega ne slišite kakor: ‚Še eno četrtinko!’ ali pa: ‚Plačati!’ Pri nas pa je drugače. Če ima pivnica dve mizi, sedajo gostje toliko časa za eno, dokler ni zasedena, potem pride na vrsto druga.