Priletnega kontrolorja in mladega adjunkta je bilo pol manj videti poleg načelnika, in, ki je igral, se je zdel davkar kakor stolp v igri, tako mogočen in okoren, kontrolor kakor tekač, in adjunkt, ki se je veselo oziral na vse strani, kakor živahni konjič; on sam je bil seveda kmet, ki rine počasi naprej v vednem strahu, da ga vrže iz vrste kak častnik ali izpodrine drug kmet. je bil spoštljivo vstal, ko so prihajali gospodje, in je stal ves čas s prtičem v roki in dvomom v srcu, ali naj se predstavi kar tukaj v krčmi, po domače, ali naj se potaji. Katera zamera bo manjša?