Spomnil se je, da ima še nekaj dote terjati, s katero bi si kupil pot v Ameriko; toda pogledal je svoje noge in zmajal z glavo. V hribe kam daleč bi šel, da bi ne slišal več domačih ljudi, da bi ne gledal več domačih krajev. In nobene žive duše ni bilo, kateri bi mogel razodeti svojo žalost.